»V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva.«
»Vsaki ustvarjalki, ki nastopa v filmu, smo namenili en snemalni dan, in prav vsaka se me je dotaknila. Čedalje srečnejša sem postajala in čedalje bolj sem čutila, kako pomembno je, da te ženske dobijo svoj glas tudi v filmu. Želim si, da bi se s tem poklonili vsem prejemnicam nagrade mira – ne le zato, da širimo glas o tej posebni nagradi, temveč tudi zato, ker ustvarjamo dragocen arhiv za prihodnje generacije.«
»Imamo v vseh agregatnih stanjih duše glas. Včasih se mora skriti, včasih uporabiti šifre, pogosto je ujet v kamen, najdemo ga pod zemljo in na nebu. Glas moje duše je glas vseh, ki živimo polnokrvno, in je glas, ki ne more ždeti v tišini, ki ne zna onemeti pred obrazi krutosti človeka. Je glas, ki umolkne skupaj z vesoljem. In nič prej.«
»Javnosti bomo prvič predstavili predmete, ki smo jih nekatere pridobili konec lanskega leta, predvsem pa na začetku letošnjega leta.«
»Pisateljica na izviren način opiše družinsko srečanje v pocovidnem času, ko privrejo na dan potlačena čustva. Spretno in domiselno, s stopnjevanjem napetosti poglobi odnose med družinskimi člani, ki niso zaprti med štiri zidove, ampak bi se v njih vsakdo zlahka prepoznal. Krečičeva svoje pisanje opremi tudi z duhovitimi prebliski.«
»Pesnica v tem ciklu prikazuje begavo držo sodobnega človeka, ki prestopa zanesljive okvire vsakdana. Bremeni ga nepreglednost doživetij, razkrajajo ga negotovosti, žalostijo izgube, zasleduje starost. Izpoved je posredovana v melanholičnem tonu in prijetnem zvenu.«
»Avtorica v tej zgodbi občutljivo obravnava temo iz časa druge svetovne vojne. V ospredju sta družinski spomin in odpuščanje, ki je edini temelj, na katerem velja graditi sedanjost in medčloveške odnose. Kozinčeva k obravnavani vsebini pristopa spoštljivo in s prepričljivim peresom.«
»Gre za večplastno motiviko z vrhuncem v zagonetnem prizoru, ki poveže dve življenji. Je pa zgodba tudi potovanje v čas neke vasi, ki živi po pradavnih zakonih in običajih. Avtor tankočutno opisuje ruralni svet in njegove, tudi jezikovne posebnosti.«
»Tem ženskam, junakinjam svojega časa, je postavila literarni spomenik v več delih, s čimer je prispevala k rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih in tankočutno premišljevala njihove usode v povezanosti s sodobnim časom.«
»Prav ta dekleta naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena in neredko so postale tesne zaupnice dam, ki so jih sprejele v službo, posameznice pa so se s poroko celo prebile v najvišji meščanski razred.«
»Vsaki Gregorčičevi dnevi so drugačni, ker si vselej izberemo drugo temo, ki izhaja iz njegovih pesmi in se nam zdi pomembna za to okolje. Ker verjetno noben pesnik ni doživel toliko uglasbitev svojih pesmi kot prav Gregorčič.«
»Vendar je treba prenašati Gregorčičev duh skupaj z mladimi, pomembno pa se nam zdi, da pri organizaciji sodelujejo vsi, ki so kakor koli povezani s pesnikom, tako domačini z Vrsnega kot tudi Gradišča nad Prvačino, kjer je pesnik dolga leta služboval.«